Od kod ste, Turjaški?
Kot številne druge plemiške rodbine so tudi Turjaški svojo preteklost in izvor ovili v mrežo pripovedi in mitov. Te niso bile zgolj slikovit dodatek družinski zgodovini, temveč pomemben izrazni del samozavedanja o izvoru in mestu rodbine v preteklosti.
Delo umetnika Mateja Andraža Vogrinčiča v ospredje postavlja osrednjo heraldično figuro Turjaških – tura. To izumrlo evropsko divje govedo je utelešenje neukrotljivosti in moči.
Zakaj je prav tur postal osrednji simbol rodbine Auersperg? In kako so nastajale legende o izvoru rodbine?
Teksture preteklosti
Lovski začetki?
V času prvih Turjaških je v gozdovih po Dolenjskem še živelo divje govedo: turi. Pripoved pravi, da naj bi te velike živali ovirale zidavo novega gradu. Zato jih je grajski gospod, začetnik turjaške rodbine, postopoma vse polovil in pobil – razen enega, ki ga je pet dni zasledoval po gozdu, dokler ga šesti dan ni končno ujel in obvladal. Živega je pripeljal na grad. Eden od zidarjev mu je takrat prerokoval: »Tvoj rod bo močan. Četudi tvoji potomci ne bodo krotili turov, ki si jih ti iztrebil, bodo vendar vsi junaki.« Zadovoljen s takšno napovedjo naj bi prvi Turjaški vzel podobo divjega tura in jo postavil v svoj grb.
Plemenita rešitev?
Druga legenda, ki spada med bolj znane, pa pripoveduje, da je prvi Turjaški pred napadom divjega tura rešil samega cesarja Karla Velikega in bil zato poplemeniten.
Antični izvor?
Ob koncu srednjega veka se je tem pripovedim pridružila še nova plast: renesančni pisci so ustvarili tradicijo, po kateri naj bi rod izviral iz antike, iz rimsko-japodskega mesta Aurupium v bližini današnjega Turjaka. Mesto naj bi leta 451 porušil Atila, iz njegovih ruševin pa naj bi predniki Turjačanov najprej zgradili Spodnji Turjak, kasneje imenovan tudi Stari grad.
Med Turjaškimi sprejeta genealogija
To renesančno tradicijo rimskega izvora je v drugi polovici 17. stoletja kot neutemeljeno zavrnil kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben. Ta je kot prva Turjaška imenoval Odorika in Adolfa – potomca neznanega Turjaškega, rojenega okoli leta 950.
Odorik naj bi v Furlaniji zgradil grad Cuccagna in osnoval furlansko vejo Auerspergov. Adolf naj bi pozidal Spodnji Turjak, njegovi sinovi Konrad, Adolf (II.) in Pilgrim pa Zgornji Turjak, s katerega naj bi izhajal tudi kranjski rod Turjačanov.
V 18. in 19. stoletju je ta razlaga prevladala in postala del rodbinskega izročila.
O sprejemanju Schönlebnove rodbinske genealogije v družini priča galerija portretov prednikov, ki je nastala v času grofa Marije Jožefa pred letom 1780. Portreti so stali v palaciju, v štirih, najverjetneje med seboj povezanih prostorih.
