Poklon hrvaški velikašinji
Poroka Pankraca II. Turjaškega, sina ekspanzionistično usmerjenega očeta Engelharda, z Ano, vnukinjo bana Hrvaške, Dalmacije in Slavonije Nikole IV. Frankopanskega, je leta 1469 nakazovala nadaljnje povečevanje ugleda Turjaških v plemiškem svetu.
Pankrac naj bi Ano izbral za ženo že več let pred poroko. Takoj ko sta se poročila, je Pankrac Ani namenil jutrnjo – darilo moža ženi. Poleg 300 goldinarjev je dobila tudi grad Turjak. Na njem je imela pravico živeti do smrti, potem pa naj grad znova pripade Turjaškim.
Grba Pankraca in Ane še danes krasita portal turjaškega gradu. Njuna zapuščina je tudi cerkev sv. Ahaca na Ločniku, ki sta jo dala postaviti leta 1485.
Več o paru, ovekovečenem v turjaškem kamnu
Druga polovica 15. stoletja: nova sidrišča ugleda
Uspešni naslednik svojega očeta
Poroka Pankraca II. Turjaškega z Ano Frankopansko je bila nadaljevanje ekspanzionistične politike njegovega očeta Engelharda. Frankopani so bili namreč zelo ugledna družina, ki je izvirala z otoka Krka – do leta 1430 se je rodbina imenovala knezi Krški. Tedaj je papež Martin V. dovolil knezu Nikoli IV., da je povzel ime po stari rimski družini Frangipanov, s katero so bili krški knezi domnevno v sorodu. Ta je grofu Martinu Frankopanu leta 1463 posodil denar in v zameno dobil zastavljeni grad Lipovec, kasneje pa še grad in gospostvo Samobor. Po očetu je Pankrac podedoval naziv dednega komornika na Kranjskem in v Marki. Leta 1470 je z zakupom urada v Metliki postal metliški glavar, leta 1485 pa je bil sprejet med kranjske deželane.
Glavna in avstrijska linija Turjaških
Pankrac II. Turjaški je grad Turjak podedoval skupaj z mlajšima bratoma Lovrencem in Volkerjem. Lovrenc ob smrti leta 1479 ni zapustil dedičev, Volker pa se je leta 1480 poročil in se z ženo Margareto izselil v Spodnjo Avstrijo. Z njunimi otroki je vzniknila nova t. i. avstrijska linija Turjaških s središčem na gradu Purgstall. Po delitvi rodu na dve liniji je glavno vejo Turjaških leta 1467 nadaljeval Pankrac II. Turjaški. Z ženo Ano sta imela kar trinajst otrok. Večina jih ni dočakala odrasle dobe. Pankrac je umrl kmalu po rojstvu zadnjega sina Trojana, ki je kasneje nadaljeval glavno linijo Turjaških.
