Prostovoljec s turjaškim srcem
Po revoluciji leta 1848, v času pomladi narodov, sta Turjaku gospodovala grof Jožef (1812–1883) in grofica Hermina (1820–1893), starša devetih otrok. Hanno je bil najstarejši sin in predvideni naslednik turjaškega gospostva.
Družina se je večinoma zadrževala na ižanskem gradu, ki so ga leta 1848 skupaj z gradičem Namršelj napadli in oplenili kmetje, prepričani, da je fevdalni red padel in da so njihove obveznosti do gospode končane. Morda je prav ta izkušnja Hanna zaznamovala, da se je med revolucionarnim dogajanjem v Italiji leta 1861 kot prostovoljec pridružil vojski neapeljskega kralja Franca II.
Kmalu po pridružitvi ga je v nogo zadel šrapnel. Nogo so mu amputirali, vendar je že po dveh tednih umrl. Pokopali so ga v cerkvi sv. Jožefa v Gaeti, njegovo srce pa prenesli na rodni Turjak, kjer so ga hranili v niši družinske grobnice.
Odkrij skrivnost o Hannovem srcu in nastali legendi
Sredina 19. stoletja: pomlad narodov
Pomoč mladega grofa neapeljskemu kralju
Mladega grofa Hanna Auersperga (1838–1861) se je v revolucionarnih časih sredi 19. stoletja – morda tudi zaradi družinske izkušnje kmečkega plenjenja Ižanskega gradu – močno dotaknilo dogajanje v Italiji. Čete Giuseppeja Garibaldija so leta 1860 prisilile v odstop prav tako mladega neapeljskega kralja Franca II. in že ogrožale tudi ozemlje papeške države. Dogajanje v Italiji je odmevalo v Evropi in na Slovenskem.
Grof Hanno Auersperg se je odločil, da ponudi pomoč svojemu stanu. Kot prostovoljec se je pridružil kraljevim četam v obmorskem mestu Gaeta, kamor se je umaknil kralj Franc II. Hanno je v Gaeto prispel v začetku leta 1861, a že 5. februarja ga je v nogo zadel šrapnel. Domov se je vrnilo le njegovo srce. Na rodnem Turjaku so Hannovo srce dali v steklen kozarec in ga položili v družinsko grobnico.
Zgodbe soimenjakov in ljudska legenda
Hanno Auersperg, v Italiji umrli prvi naslednik s Turjaka, je imel nečaka z istim imenom. Sin Hannovega brata Lea, Hanno mlajši, je leta 1897, šestintrideset let po stričevi smrti, storil samomor – domnevno zaradi nesrečne ljubezni.
Stričevo srce v družinski grobnici in tragična nečakova zgodba sta se v ljudski domišljiji prepletla v enovito legendo. Po njej naj bi si zaradi ljubezenskih tegob vzel življenje že Hanno starejši. Spomin na neizpolnjeno ljubezen naj bi ohranjala rdeča pentljica, ki naj bi jo Hannova nesojena izvoljenka pripela na njegovo srce.
