Delitev rodbine
Engelhard Turjaški in njegov brat Volker sta našla svoji nevesti izven meja Kranjske. Volker, začetnik šumberške veje, jo je našel v Viltušu na Štajerskem, Engelhard pa v Königsbergu na Spodnjeavstrijskem. Engelhard Turjaški se je leta 1440 poročil s Sholastiko Königsberško in ob tem pridobil nekaj posesti, v rodbinsko zgodovino pa se je zapisal predvsem z odločnim zastopanjem interesov rodbine Turjaških.
S prevzemom gospostva Turjak se je spustil v več pravd, s katerimi je povečal družinsko posest. Z odkupovanjem posesti okoli gradu je izrinil manjše konkurenčne gospode in zaokroževal svoje ozemlje. Ob tem je povečeval tudi svoj ugled in moč.
Turjaški so posesti izven deželnih meja iskali že v drugi polovici 14. stoletja. V drugi polovici 15. stoletja so bili Auerspergi že tesno prepleteni z rodovi iz sosednjih dežel Koroške, Štajerske in Avstrije.
Več o dobi podjetnih bratov
15. stoletje: povečevanje konstrukcije
Nazivi za povečevanje ugleda
Engelhard Turjaški je sklepal politična zavezništva na državni ravni. Že leta 1455 mu je cesar Friderik III. za umrlim sorodnikom Herbardom podelil naziv dednega komornika na Kranjskem in v Slovenski marki. Leta 1463 mu je cesar v zahvalo za podporo in pomoč v njegovem sporu z bratom vojvodo Albrehtom podelil tudi naziv dednih maršalov na Kranjskem. Naslov je postal nepogrešljivi del uradnega naziva vseh moških članov rodbine.
Bratski sporazum
Engelhard Turjaški se ni zapletal v spore z bratom Volkerjem (1401–1455). O delitvi dediščine sta se uspešno dogovorila: glavno linijo na Turjaku je nadaljeval Engelhard, njegov brat Volker pa je prevzel dediščino sorodstva Šumberških in nadaljeval svojo (kasnejšo šumberško) vejo. Po smrti obeh bratov so njuni potomci, turjaški bratranci, leta 1467 potrdili delitev turjaške rodbine na dve veji. Zapečatili so jo z znamenito delilno pogodbo, ki jo danes hranijo v deželnem arhivu v Celovcu. Volkerjevi sinovi so dobili šumberško dediščino s Šumberkom in Žužemberkom ter nekaj ozemlja v Beli krajini. Postali so šumberška veja Turjaških. Engelhardovi sinovi so obdržali osrednjo turjaško posest s Turjakom in okolico ter nadaljevali glavno vejo Turjaških.
