Kranjski Ahil

Andrej Turjaški, rojen na gradu Žužemberk, se je pri dvajsetih letih pridružil vojaškim enotam. Že leta 1589 je bil imenovan za vrhovnega poveljnika v Vojni krajini. Zaradi uspehov v bojih z osmansko vojsko si je prislužil vzdevka kranjski Ahil in strah Turkov.  

Leta 1593, ko je na sotočju Save in Kolpe krščanska vojska dosegla prvo veliko kopensko zmago nad Osmanskim cesarstvom, je Andreja Turjaškega osebno pohvalil papež Klemen VIII. Čeprav je bil Andrej le eden od poveljnikov, je njegovo ime v slovenski zavesti postalo ime zmagovalca v bitki pri Sisku.  

Le nekaj mesecev po zmagi je Andrej Turjaški nenadoma umrl. Datum bitke, 22. junij, so Turjaški častili do sredine 20. stoletja. Na ta dan goduje sv. Ahac, ki je v zahvalo za zmago postal zavetnik dežele Kranjske.  

Poveljnik prve kopenske zmage  

Andrej Turjaški se je, tako kot njegov brat Janez in kot njegov sorodnik Hebard VIII. s Turjaka, že zgodaj zapisal vojski. Že leta 1578 je bil v Vojni krajini, kjer je bil leta 1589 imenovan na položaj vrhovnega poveljnika, ki sta ga pred njim že zasedala tako brat Janez kot sorodnik Herbard.  

Pred njim so bile najpomembnejše preizkušnje njegovega poveljevanja. Vojaške dejavnosti Osmanskega cesarstva, ki jih je v tem delu vodil bosanski beglerbeg Hasan paša Predojević, so v tem času postale znova bolj aktivne. Usmerjale so se prav proti Vojni krajini, kjer je tedaj poveljeval Andrej Turjaški. 

Hasan paša je nameraval osvajanje tega območja skleniti s pohodom in osvojitvijo Siska. Tja je junija 1593 krenila osmanska vojska z okrog 12 tisoč vojaki. A bitka, ki se je na sotočju Save in Kolpe odvila 22. junija, na dan sv. Ahaca, je slavo prinesla poveljnikom habsburške vojske. Ta je takrat premagala trikrat številčnejšo osmansko vojaško silo.  

Zmaga je odmevala po cesarstvu in Evropi in cesar Rudolf II. je v Pragi dal zvoniti Te Deum. Vpliv zmage je bil v Evropi predvsem psihološki. Po bitki pri Lepantu je bila to šele druga večja zmaga proti Osmanskemu cesarstvu in prva kopenska zmaga, ki pa še ni prenesla moči na evropsko stran. Samo dva meseca zatem se je že začela t. i. dolga vojna med Svetim rimskim in Otomanskim cesarstvom (1593–1605).  

Vir nove samozavesti in ponosa  

Ime Andreja Turjaškega je v slovenskem prostoru postalo ime zmagovalca v bitki pri Sisku. K slavi, ki je trajala stoletja, je morda pripomogla tudi nesrečna usoda. Andrej je namreč nepričakovano umrl samo nekaj mesecev po veliki zmagi.  

Kakor Herbard je tudi Andrej postal lik v literarnih delih, npr. v gledaliških igrah v jezuitskem gledališču in v Aškerčevi pesnitvi Mea culpa. V sonetu Očetov naših imenitna dela bitko pri Sisku omenja tudi največji slovenski pesnik France Prešeren. 

Kako velik je bil vpliv te zmage na samozavest prebivalstva, kaže tudi zgodba o plašču osmanskega poveljnika Hasana paše. Ta plašč je prišel v Ljubljano kot del vojnega plena. Leta 1655 so ga predelali v mašni plašč, ki so ga ljubljanski škofje vse do 20. stoletja nosili vsako leto ob zahvalni maši na dan zmage, 22. junija.